Čuječnost in soočanje s kontratransferjem v psihoterapiji

Povzetek

V psihoterapiji je čuječnost v zadnjih nekaj desetletjih postala pomemben del prakse, ki jo psihoterapevti vključujejo v svoje delo. Namen prispevka je osvetliti in priporočiti uporabo čuječnosti pri psihoterapevtih samih kot način skrbi zase in kot pomembno tehniko pri soočanju s kontratransfernimi odzivi na kliente. Pri pregledu študij s področja kontratransferja in čuječnosti so se za pomembne ugotovitve izkazale sledeče: terapevti z redno vadbo čuječnosti razvijajo veščine in sposobnosti, ki jih lahko uporabijo v samem psihoterapevtskem procesu, predvsem pa kot tehnike pri skrbi za svoje zdravje. To so pozornost in prisotnost, odnos, naravnanost in sočutje do samega sebe, empatija in uglašenost s klientom ter uravnavanje čustev in soočanje s kontratransferjem. Slednje je nujno za ohranjanje kakovostnega odnosa ter pozitivni izid terapije in se v veliki meri nanaša na strategije terapevta, s katerimi upravlja (preprečuje ali blaži) svoje odzive na klientove vsebine. Te same po sebi niso nevarne, pa so nepredelane pa so lahko. Pri soočanju s temi vsebinami se je čuječnost izkazala kot zelo učinkovita, saj spodbuja odprt in sprejemajoč odnos do notranje izkušnje in razvoja različnih sposobnosti, kot so vpogled vase, empatija in upravljanje z anksioznostjo. Najpogostejši načini soočanja s kontratransferjem so ozaveščanje, pojasnjevanje in reševanje težav, povezanih z njimi. Ob koncu prispevka je kratko predstavljena še relativno sodobna metoda čuječnosti – čuječno procesiranje (angl. mindful processing method), ki jo predstavimo kot možno tehniko čuječnosti za soočanje in predelavo kontratransferjev.