Pomen eklektičnega psihodiagnostičnega in psihoterapevtkega pristopa pri obravnavi mladostnice s psihosomatskimi in disociativnimi simptomi – prikaz primera

Povzetek

V populaciji mladostnikov je prisoten trend večanja psihosomatskih in disociativnih simptomov. Zaradi hitrega telesnega, kognitivnega in psihosocialnega razvoja, so mladostniki ranljiva populacija in dovzetni za razvoj duševnih motenj. Psihosomatski in disociativni simptomi vplivajo na splošno delovanje mladostnika. Namen študije primera je ponazoriti psihološko oceno in terapevtski pristop pri 14-letni slovenski šolarki s psihosomatskimi in disociativnimi simptomi. Zdravljenje se lahko razlikuje od otroka do otroka in mora temeljiti na individualizirani oceni otrokovih potreb in njegovi razvojni stopnji.  V prispevku opisujemo eklektičen psihoterapevtski pristop (VKT, TA, čuječnost, EMDR). Udeleženka je vstopila v terapevtski proces in poročala, da je 3-4 krat na teden imela občutek, da ima šibke noge in izgublja zavest, tožila je o glavobolih. Zdravniški pregledi so ovrgli morebitne organske vzroke. Ti napadi so se pogosteje pojavljali v šoli, kjer je doživela travmatično izkušnjo ustrahovanja s strani vrstnikov. Na začetku terapevtskega procesa je udeleženka ocenila intenzivnost bolečine s 7/10 na lestvici VAS. Po 6 mesecih psihoterapije (15 srečanj) je poročala o izkušnji, da nima več bolečin in ne izgublja več zavesti. Na sledenju (štiri in osem mesecev po koncu terapevtskega programa) je prav tako poročala o tem, da je simptomatika povsem izzvenela.