Proces terapevtske spremembe v plesno-gibalni psihoterapiji

Povzetek

Plesno-gibalna psihoterapija (v nadaljevanju PGP) uporablja gibanje in ples znotraj psihoterapevtskega okvira z namenom doseganja terapevtskih sprememb. Namen raziskave je bil s pomočjo študije primera raziskati proces terapevtske spremembe v PGP, pri čemer je bila uporabljena opisna fenomenološka metoda. V študijo primera je bila vključena 27-letna študentka, ki je tri mesece in pol obiskovala PGP in ob tem pisala terapevtski dnevnik. Predstavljena sta potek in struktura procesa terapevtske spremembe z naslednjimi komponentami:  (1) motiviranost za terapijo, (2) terapevtski odnos, (3) neposredna vključitev telesa v terapevtski proces, (4) uporaba gibanja, prostora in rekvizita kot metafore/simbolike ter dvojno zavedanje, (5) občutki pred ustvarjalnim dejanjem,(6) ustvarjalno dejanje, (7) občutki po ustvarjalnem dejanju in (8) prenos iz terapevtskega prostora v vsakodnevno življenje. Ustvarjalno dejanje predstavlja prelomni trenutek, v katerem pride do terapevtske spremembe, vendar so za to potrebne tudi vse ostale komponente terapevtskega procesa. Komponenti »neposredna vključitev telesa v terapevtski proces« in »uporaba gibanja, prostora in rekvizita kot metafore/simbolike ter dvojno zavedanje« sta se pokazali kot posebna značilnost PGP. Za nadaljnje raziskave je predlagana uporaba različnih metodologij na večjem in reprezentativnem vzorcu ter na različnih populacijah, kar se tiče starosti, težav in psihofizičnih zmožnosti.