Supervizija kot vzajemni proces rasti

Povzetek

V prispevku obravnavamo supervizijski proces kot prostor, v katerem se odvija vzajemni proces rasti supervizorja in supervizanta oz. vseh udeležencev supervizijskega procesa. Raziskave o pomenu supervizije za supervizante dokazujejo, da je supervizija nujna podpora supervizantovemu strokovnemu delu, kar je tudi osnovni namen supervizije. Pokaže se, da ima navezanost, ki se vzpostavi med supervizantom in supervizorjem, velik vpliv na učinkovitost supervizijskega procesa. Supervizijo smo opredelili kot soustvarjen profesionalni odnos, ki je namenjen varovanju javnega dobrega in pomaga k vzajemnemu strokovnemu in osebnemu razvoju supervizanta in supervizorja. Predstavljene so značilnosti slabega supervizijskega procesa. Dober supervizijski proces je prikazan s primerom iz supervizijske prakse, ki ga udeleženci ovrednotijo po sklepu s poudarkom na pomenu, ki ga je imel ta proces zanje in za vzajemno rast. Sklepna ugotovitev v prispevku je, da je supervizija vzajemni prostor rasti, kadar je to prostor varnega odnosa, v katerem udeleženci sodelujejo z odprtostjo za strokovno in osebno rast. Supervizija kot prostor vzajemne rasti bi lahko bila deležna poglobljenih raziskav, ki bi prikazale njen pomen.